Obraba kolena (gonartroza): simptomi, stopnje in zdravljenje

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča osebnega pregleda ali posveta z zdravnikom.

Obraba kolena oziroma gonartroza je kronično degenerativno stanje kolenskega sklepa, pri katerem se postopoma spreminjajo sklepni hrustanec, podhrustančna kost in druge strukture sklepa. Prvi simptomi obrabe kolena so jutranja okorelost, ki mine v manj kot 30 minutah, zagonska bolečina ob prvih korakih po mirovanju in bolečina pri daljši hoji ali hoji po stopnicah. Napredovanje obrabe se na rentgenskih posnetkih ocenjuje s štirimi stopnjami po Kellgren-Lawrenceovi lestvici, od začetnih kostnih izrastkov do močno zožene sklepne špranje.

Stopnja sprememb na rentgenskem posnetku ni vedno neposredno povezana z intenzivnostjo težav. Nekateri ljudje imajo izrazite spremembe brez večjih bolečin, drugi pa občutijo precejšnje omejitve že pri zgodnejši obrabi. Zato se pri načrtovanju ukrepov ne upošteva samo slika sklepa, temveč predvsem simptomi, gibljivost, mišična moč in sposobnost opravljanja vsakodnevnih aktivnosti.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je leta 2019 z osteoartritisom živelo približno 528 milijonov ljudi, kar je 113 odstotkov več kot leta 1990. Koleno je bilo s približno 365 milijoni primerov najpogosteje prizadeti sklep, približno 73 odstotkov obolelih pa je starejših od 55 let. Kljub veliki razširjenosti obraba kolena ne pomeni, da se morate prenehati gibati ali zgolj čakati na operacijo. Z zgodnjim in primerno usmerjenim ukrepanjem je mogoče pogosto zmanjšati bolečino ter še dolgo ohranjati dobro funkcijo sklepa.

Kaj je obraba kolena?

Obraba kolenskega sklepa (gonartroza ali osteoartroza kolena) je degenerativen proces, ki ne prizadene samo hrustanca, temveč celoten sklep. Sklepni hrustanec je gladko in prožno tkivo, ki prekriva konce kosti, zmanjšuje trenje ter pomaga razporejati sile med gibanjem.

Ko se začne hrustanec tanjšati, mehčati ali razpokati, se spremenita porazdelitev obremenitev in delovanje sklepa. Telo se lahko odzove z nastankom kostnih izrastkov oziroma osteofitov, zgostitvijo podhrustančne kosti in spremembami sklepne ovojnice. V napredovalih primerih se zmanjša sklepna špranja, gibanje postane omejeno, spremeni pa se lahko tudi os noge.

Gonartroza ni neizogibna posledica staranja. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se prvi simptomi osteoartritisa tipično pojavijo med koncem štiridesetih in sredino petdesetih let, približno 60 odstotkov obolelih pa je žensk. Starost sicer poveča tveganje, vendar na nastanek obrabe vpliva preplet genetske nagnjenosti, preteklih poškodb, telesne teže, mišične zmogljivosti, biomehanike gibanja in dolgotrajnih obremenitev.

Kateri so prvi simptomi obrabe kolena?

Prvi simptomi obrabe kolena so jutranja okorelost, ki traja manj kot 30 minut, zagonska bolečina ob prvih korakih po daljšem sedenju ali mirovanju in bolečina po daljši hoji ali uporabi stopnic. Razvijajo se postopoma: na začetku se pojavijo samo po večjih ali daljših obremenitvah, pozneje pa začnejo vplivati tudi na običajno hojo, vstajanje in spanje.

• Jutranja okorelost: koleno je po prebujanju okorelo, vendar se stanje običajno izboljša v manj kot 30 minutah.
• Zagonska bolečina: bolečina se pojavi ob prvih korakih po daljšem sedenju ali mirovanju in se lahko po krajšem razgibavanju zmanjša.
• Bolečina pri obremenitvi: težave se povečajo pri daljši hoji, hoji navzdol, uporabi stopnic ali vstajanju iz nižjega položaja.
• Otekanje kolena: po večji obremenitvi se lahko v sklepu nabere tekočina, koleno pa postane napeto in slabše gibljivo.
• Pokanje ali škrtanje: krepitacije so pogoste, vendar same po sebi še ne dokazujejo obrabe.
• Zmanjšana gibljivost: kolena ni več mogoče popolnoma iztegniti ali pokrčiti.
• Občutek šibkosti: zaradi bolečine in manjše aktivnosti lahko začnejo pešati mišice, predvsem kvadriceps.
• Nočna bolečina: pogostejša je pri napredovali obrabi ali izrazitejšem vnetnem zagonu in lahko moti spanec.

Britanske klinične smernice NICE (NG226, 2022) dopuščajo klinično diagnozo osteoartritisa brez slikanja pri osebah, starih 45 let ali več, ki imajo z aktivnostjo povezano bolečino v sklepu in jutranjo okorelost, ki traja največ 30 minut, ali pa okorelosti sploh nimajo. Rentgensko slikanje je smiselno predvsem takrat, ko so prisotni netipični znaki, na primer nedavna poškodba, dolgotrajna jutranja okorelost, hitro slabšanje težav ali vroč in otekel sklep.

Simptomi pogosto potekajo v zagonih. Obdobja z več bolečine in otekline se lahko izmenjujejo z obdobji, ko je koleno skoraj brez težav. Poslabšanje po večji obremenitvi zato še ne pomeni nujno, da se je hrustanec v nekaj dneh dodatno obrabil.

Kako ločiti obrabo kolena od drugih težav?

Obrabo kolena od drugih vzrokov bolečine v kolenu ločimo po mestu bolečine, načinu nastanka in spremljajočih simptomih. Gonartroza se razvija postopoma in se kaže z zagonsko bolečino ter kratkotrajno jutranjo okorelostjo, medtem ko so poškodba meniskusa, patelofemoralna bolečina, sindrom iliotibialnega trakta in akutna poškodba vezi povezani z drugačnim mestom bolečine ali z jasnim sprožilnim dogodkom. Dokončno oceno omogoči klinični pregled.

Težava	Kje se pojavi bolečina	Kako se začne	Značilni znaki
Obraba kolena (gonartroza)	V celotnem sklepu, predvsem pri obremenitvi	Postopoma, brez jasnega poškodbenega dogodka	Zagonska bolečina, jutranja okorelost pod 30 minut, otekanje po večji obremenitvi
Poškodba meniskusa	V sklepni špranji	Pogosto po zasuku kolena	Zatikanje, občutek blokade kolena
Patelofemoralna bolečina	Sprednji del kolena	Postopoma, ob ponavljajočih se obremenitvah	Bolečina pri počepih, stopnicah in dolgotrajnem sedenju
Sindrom iliotibialnega trakta (tekaško koleno)	Zunanja stran kolena	Med tekom ali kolesarjenjem	Bolečina se stopnjuje med tekom, zlasti navzdol, in po počitku popusti
Akutna poškodba vezi	Odvisno od prizadete vezi	Nenadno, ob jasnem poškodbenem dogodku	Hitro nastala oteklina, občutek nestabilnosti

Če se bolečina začne nenadoma po poškodbi, kolena ne morete obremeniti, je sklep močno otekel ali se pojavi izrazita rdečina in povišana telesna temperatura, je potreben hiter zdravniški pregled.

Katere so štiri stopnje obrabe kolenskega sklepa?

Stopnja se določi predvsem glede na prisotnost kostnih izrastkov (osteofitov), zoženje sklepne špranje, spremembe podhrustančne kosti in deformacijo sklepa. Pregled po stopnjah:

Stopnja	Rentgenski znaki	Značilne težave
1. stopnja	Zelo majhni osteofiti, sklepna špranja normalno široka	Praviloma brez izrazitih simptomov, občasno nelagodje po večji obremenitvi
2. stopnja	Jasnejši osteofiti, možno začetno zoženje sklepne špranje	Zagonska bolečina, krajša jutranja okorelost, občutljivost po daljši hoji
3. stopnja	Izrazitejše zoženje sklepne špranje, več osteofitov, spremembe podhrustančne kosti	Pogostejša bolečina, otekanje, omejena gibljivost, težave na stopnicah
4. stopnja	Močno zožena sklepna špranja, izraziti osteofiti in kostne spremembe, možna deformacija	Stalnejša bolečina, nočne težave, občutno zmanjšana gibljivost, sprememba osi noge

1. stopnja: začetne oziroma dvomljive spremembe

Prva stopnja gonartroze po Kellgren-Lawrenceovi lestvici pomeni dvomljive spremembe: na rentgenskem posnetku so lahko vidni zelo majhni osteofiti, sklepna špranja pa je še normalno široka. Večina ljudi nima izrazitih simptomov. Občasno se lahko po večji obremenitvi pojavita nelagodje ali blaga okorelost.

2. stopnja: blaga obraba

Druga stopnja gonartroze pomeni blago obrabo: prisotni so jasnejši osteofiti, možno pa je tudi začetno zoženje sklepne špranje. Pojavijo se lahko zagonska bolečina, krajša jutranja okorelost in občutljivost kolena po daljši hoji ali intenzivnejši aktivnosti. Po Kellgren-Lawrenceovi lestvici se osteoartritis kot bolezen praviloma potrdi šele od 2. stopnje naprej.

3. stopnja: zmerna obraba

Tretja stopnja gonartroze pomeni zmerno obrabo: zoženje sklepne špranje je izrazitejše, prisotnih je več osteofitov, opazne pa so lahko tudi spremembe podhrustančne kosti. Bolečina se pojavlja pogosteje, koleno lahko oteka, gibljivost pa postaja omejena. Težave začnejo vplivati na stopnice, daljšo hojo, vstajanje in druge vsakodnevne aktivnosti.

4. stopnja: napredovala obraba

Četrta stopnja gonartroze pomeni napredovalo obrabo: sklepna špranja je močno zožena, spremembe kosti in osteofiti pa so izraziti. Prisotne so lahko stalnejša bolečina, nočne težave, občutno zmanjšana gibljivost in sprememba osi noge. Pri tej stopnji se pogosteje razmišlja o operativnem zdravljenju, vendar odločitev ni odvisna samo od rentgenskega posnetka, temveč predvsem od bolečin in vpliva težav na kakovost življenja.

Radiološka stopnja ne pove vedno, kako močna bo bolečina. Rentgenske spremembe je treba zato ocenjevati skupaj s simptomi, kliničnim pregledom, mišično močjo, gibljivostjo in zmožnostjo obremenjevanja kolena. Posnetek namreč ne pove, kako se bo koleno odzvalo na vadbo in druge konservativne ukrepe.

Kateri dejavniki pospešujejo obrabo kolena?

Obrabo kolena pospešujejo prekomerna telesna teža, pretekle poškodbe kolena, nepravilna os nog, mišična oslabelost, dolgotrajne ponavljajoče se obremenitve, pomanjkanje gibanja in genetska nagnjenost. Nekaterih dejavnikov, kot sta starost in genetska nagnjenost, ne moremo spremeniti, na druge pa lahko pomembno vplivamo.

• Prekomerna telesna teža: povečuje mehansko obremenitev kolena. Po raziskavi Messierja in sodelavcev (Arthritis & Rheumatism, 2005) vsak kilogram manj telesne teže zmanjša obremenitev kolena za približno štiri kilograme pri vsakem koraku. Maščobno tkivo je poleg tega povezano s presnovnimi in vnetnimi procesi.
• Pretekle poškodbe: poškodbe meniskusov, sprednje križne vezi in sklepnih površin lahko spremenijo biomehaniko kolena.
• Nepravilna os nog: izrazita oblika nog na O ali X lahko poveča obremenitev posameznega dela sklepa.
• Mišična oslabelost: šibkejši kvadriceps, zadnjične mišice in stabilizatorji trupa slabše nadzorujejo gibanje noge.
• Dolgotrajne ponavljajoče se obremenitve: težko fizično delo, pogosto klečanje in ponavljajoče se obremenitve lahko povečajo tveganje.
• Pomanjkanje gibanja: zmanjšuje mišično zmogljivost in sposobnost sklepa za varno prenašanje vsakodnevnih obremenitev.
• Genetska nagnjenost: vpliva na lastnosti hrustanca, zgradbo sklepa in verjetnost razvoja osteoartritisa.

Kaj lahko pri obrabi kolena naredite sami?

Pri obrabi kolena lahko sami največ naredite z rednim gibanjem, krepitvijo mišic okoli kolena, uravnavanjem telesne teže in postopnim prilagajanjem obremenitev. Smernice NICE iz leta 2022 kot temeljno zdravljenje osteoartritisa navajajo prav terapevtsko vadbo in uravnavanje telesne teže, skupaj z informiranjem in podporo, zdravila pa le kot dopolnilo tem ukrepom. Popolne obnove napredovalo poškodovanega hrustanca trenutno ni mogoče zagotoviti, na potek težav pa lahko kljub temu pomembno vplivate.

Ostanite telesno aktivni

Popolno mirovanje praviloma poveča okorelost in pospeši upad mišične moči. Sklepni hrustanec nima neposredne lastne prekrvavitve, zato je izmenjava sinovialne tekočine med primerno obremenitvijo in razbremenitvijo pomembna za oskrbo tkiva s hranili.

Primerna aktivnost lahko zato zmanjša bolečino, izboljša gibljivost in pomaga ohranjati sposobnost sklepa za prenašanje obremenitev. Ob začetku vadbe se lahko bolečina prehodno poveča, kar samo po sebi ni razlog za prekinitev, saj redna in dosledna vadba dolgoročno zmanjša bolečino ter izboljša funkcijo kolena. Kot okvir lahko služijo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije za odrasle: 150 do 300 minut zmerne aerobne aktivnosti na teden in vadba za moč vsaj dva dni v tednu, intenzivnost pa prilagodite trenutnim simptomom.

Krepite mišice okoli kolena

Posebej pomembna je moč kvadricepsa, saj pomaga stabilizirati koleno in nadzorovati obremenitve pri hoji, stopnicah in vstajanju. Pomembne so tudi zadnjične mišice, mišice zadnje strani stegna in stabilizatorji trupa. Vadba za moč je najučinkovitejša, kadar je usmerjena na mišice okoli prizadetega sklepa in jo izvajate redno, vsaj dvakrat tedensko.

Obremenitev povečujte postopoma

Obremenitev pri obrabi kolena povečujte postopoma. Če se bolečina med vadbo močno poveča ali je koleno še naslednji dan izrazito bolj boleče in oteklo, je bila obremenitev verjetno previsoka. To običajno pomeni, da je treba zmanjšati število ponovitev, obseg gibanja, težo ali trajanje aktivnosti, ne pa nujno povsem prenehati z vadbo.

Poskrbite za primerno telesno težo

Pri osebah s prekomerno telesno težo lahko že zmerno zmanjšanje teže razbremeni kolenski sklep in izboljša gibljivost. Po smernicah NICE koristi vsaka izguba teže, izguba 10 odstotkov telesne teže pa prinese več koristi kot izguba 5 odstotkov. Raziskovalna skupina Messierja je ugotovila, da že povprečno 5-odstotno znižanje telesne teže v 18 mesecih izboljša funkcijo kolena za 18 odstotkov. Največ koristi praviloma prinese kombinacija prilagojene prehrane, redne aerobne aktivnosti in vadbe za moč.

Ali je z obrabo kolena šport še mogoč?

Da. Z obrabo kolena je šport v večini primerov mogoč in priporočljiv, vendar je treba vrsto in intenzivnost aktivnosti prilagoditi stopnji težav, telesni pripravljenosti in odzivu kolena.

Med sklepom prijaznejše aktivnosti običajno sodijo:

• Kolesarjenje: omogoča ponavljajoče se gibanje kolena brez udarcev ob podlago, intenzivnost pa je mogoče preprosto prilagajati.
• Plavanje in vadba v vodi: vzgon razbremeni sklep, upor vode pa omogoča nežno krepitev mišic.
• Hoja po ravnem: primerna je predvsem ob postopnem podaljševanju razdalje in uporabi ustrezne obutve.
• Nordijska hoja: palice izboljšajo stabilnost in pomagajo pri nadzoru gibanja.
• Vadba za moč: ob pravilni izvedbi je eden ključnih ukrepov za izboljšanje funkcije kolena.

Več previdnosti je potrebne pri globokih počepih z velikim bremenom, ponavljajočih se skokih in športih s sunkovitimi spremembami smeri. To ne pomeni, da so takšne aktivnosti trajno prepovedane vsem z gonartrozo. Njihova primernost je odvisna od simptomov, predhodnih izkušenj in telesne pripravljenosti posameznika.

Kdaj je potreben fizioterapevtski pregled?

Fizioterapevtski pregled pri obrabi kolena je priporočljiv, kadar bolečina traja več tednov, se ponavlja, omejuje hojo ali uporabo stopnic oziroma zaradi nje postopoma opuščate aktivnosti. Pregled je smiseln tudi pri otekanju, slabšanju gibljivosti, občutku nestabilnosti ali nočni bolečini.

Osnovo konservativnega zdravljenja gonartroze predstavljajo individualno prilagojena terapevtska vadba, uravnavanje telesne teže, izobraževanje in postopno prilagajanje obremenitev. Glede na ugotovitve pregleda se lahko vključijo tudi manualna terapija in drugi podporni fizioterapevtski postopki.

Podrobneje smo pregled, faze rehabilitacije in možnosti obravnave predstavili na storitveni strani fizioterapija pri gonartrozi.

Kdaj pride v poštev endoproteza kolena?

Endoproteza kolena pride v poštev, ko dolgotrajna konservativna obravnava ne prinese zadovoljivega izboljšanja, bolečina pa močno omejuje vsakodnevne aktivnosti, samostojnost ali spanje.

Odločitev za operacijo ni odvisna samo od četrte radiološke stopnje. Pomembni so intenzivnost simptomov, funkcionalne omejitve, splošno zdravstveno stanje in cilji posameznika. Smernice NICE priporočajo, da se o napotitvi na vgradnjo endoproteze odloča na podlagi klinične ocene, ne na podlagi številčnih lestvic resnosti bolezni. Nekateri ljudje z napredovalimi rentgenskimi spremembami še vedno dobro funkcionirajo, medtem ko imajo drugi že pri manj izrazitih spremembah velike težave.

Endoproteza kolena pri večini ustrezno izbranih pacientov bistveno zmanjša bolečino in izboljša funkcijo. Po metaanalizi registrskih podatkov, objavljeni leta 2019 v reviji The Lancet, približno 82 odstotkov totalnih endoprotez kolena zdrži 25 let, pri delnih (unikondilarnih) endoprotezah pa ta delež znaša približno 70 odstotkov. Na rezultat vpliva tudi stanje pred posegom, zato sta ohranjanje mišične moči in dobra predoperativna priprava zelo pomembna.

Pogosta vprašanja

Ali se obraba kolena lahko pozdravi?

Napredovalo poškodovanega hrustanca praviloma ni mogoče povsem povrniti v prvotno stanje. Kljub temu je mogoče z vadbo, prilagajanjem obremenitev, uravnavanjem telesne teže in ustrezno obravnavo pogosto pomembno zmanjšati bolečino ter izboljšati funkcijo kolena.

Kako prepoznam, ali gre za obrabo ali poškodbo?

Obraba se običajno razvija postopoma, spremljajo pa jo zagonska bolečina, krajša jutranja okorelost in težave po daljših obremenitvah. Akutne poškodbe so pogosteje povezane z določenim dogodkom, nenadno bolečino, hitro oteklino ali občutkom nestabilnosti. Zanesljivo razlikovanje zahteva klinični pregled.

Ali kolesarjenje poslabša obrabo kolena?

Pravilno prilagojeno kolesarjenje praviloma ne poslabša obrabe in je ena pogosteje priporočenih aktivnosti. Pomembni so primerna višina sedeža, ustrezna prestava in postopno povečevanje trajanja. Če se po kolesarjenju pojavita močnejša bolečina ali oteklina, je treba prilagoditi nastavitev kolesa oziroma obremenitev.

Kaj pomaga pri nočni bolečini v kolenu?

Pomaga lahko razbremenilen položaj, na primer blazina med koleni pri ležanju na boku, ter primerno prilagajanje dnevnih obremenitev. Ker je nočna bolečina lahko povezana z napredovalo obrabo ali vnetnim zagonom, je ob ponavljajočih se težavah priporočljiv strokovni pregled.

Ali rentgenska stopnja določa jakost bolečine?

Ne vedno. Nekateri ljudje imajo izrazite radiološke spremembe in malo težav, drugi pa občutijo precejšnjo bolečino že pri blažji obrabi. Pri izbiri zdravljenja so zato poleg posnetkov pomembni predvsem simptomi, gibljivost, moč in vpliv težav na vsakodnevno življenje.

Kdaj je čas za razmislek o operaciji?

Posvet o operativnem zdravljenju je smiseln, kadar večmesečna konservativna obravnava ne prinese zadostnega izboljšanja, nočna bolečina moti spanec ali so hoja, stopnice in osnovna dnevna opravila močno omejeni.

Obrabo kolena obvladujemo z aktivnim pristopom

Gonartroza je kronično stanje, vendar ne pomeni konca gibanja. Najpomembnejši dolgoročni ukrepi so redna in ustrezno prilagojena vadba, krepitev mišic, uravnavanje telesne teže ter pravočasno prilagajanje obremenitev.

Če vas bolečina omejuje pri hoji, stopnicah, športu ali spanju, preverite, kako potekata diagnostika in fizioterapevtska obravnava gonartroze. Na podlagi pregleda je mogoče pripraviti individualen program, prilagojen stopnji težav in vašim ciljem.